Pet 13 Mar 2020

Ko delniške trge zajame panika

Delniške trge je z razglasitvijo svetovne pandemije koronavirusa zajela panika, kot smo ji bili nazadnje priča konec septembra 2008. V takem primeru je še enkrat več pomembno zapisati, za nekatere mogoče obrabljene fraze, ki pa se dolgoročno izkažejo za še kako resnične. 

Legendarni investitor Warren Buffett ob časih, ko trge zajame panika že več desetletij poudarja, da so na koncu zmagovalci tisti, ki v času panike (v času ko večina prodaja naložbe ne glede na ceno) kupujejo in/ali prilagajajo naložbene portfelje. John Templeton je že dolgo nazaj izjavil, da se bikovski trendi začnejo, ko na trgih vlada največji pesimizem, rastejo ko vlada skepticizem, dozorijo z optimizmom in se zaključijo z evforijo. Tokrat evforije na trgih nismo doživeli, saj jo je prekinil izbruh korona virusa.

V luči misli zgoraj omenjenih investitorjev je na mestu, da se najprej ozremo nazaj in analiziramo nekaj preteklih obdobij, ko je na trgu prevladovala panika in delniške trge pahnila v medvedji trend (ko delniški trgi izgubijo več kot 20 odstotkov). Kar se intenzitete tiče, so samo tri obdobja v zgodovini, ki so primerljiva. Primerjava je zaradi dostopnosti zgodovinskih podatkov narejena na ameriškem indeksu S&P 500. Oktobra 1929 je delniški indeks v dvajsetih dneh izgubil 33,6 %, oktobra 1987 je delniški indeks v petnajstih dneh izgubil 31,5 % in med septembrom in oktobrom leta 2008, ko je delniški indeks v dvajsetih dneh izgubil 28,3 %. Ko ta zapis nastaja je od 19 februarja in do odprtja delniškega trga 10 marca 2020 indeks izgubil 23,5 %.

Iz grafikonov je moč razbrati intenziteto padanja vrednosti, ki vlagateljem ni dalo veliko časa za reakcijo. Podrobnejše  razloge, zakaj je prišlo do tako velikih izgub na trgih, si lahko preberete v dodatku.

Februarja 2020 je pandemija koronavirusa, katerega izvor je bil odkrit na Kitajskem konec leta 2019, zajela evropski kontinent in kot prva je Italija uvedla izredne razmere. Spoznanje, da je virus postal globalna grožnja je delniške indekse poslalo v prosti pad in vlagateljem ni dalo veliko možnosti za reakcijo. V času, ko ta zapis nastaja, so tako glavni delniški indeksi izgubili 25 odstotkov vrednosti. Kot rečeno se je tokratna intenziteta v preteklosti pojavila samo tri krat. Dvakrat je bila zaradi makroekonomskih in strukturnih razlogov (1929 in 2008), enkrat pa se je zgodilo samo od sebe, brez pravih razlogov (1987). Tokrat je bil razlog zunanji dejavnik, katerega se pred izbruhom virusa ni dalo identificirati. Sprva je kazalo, da bo virus lokalno omejen na Kitajskem in bo kot tak povzročil kratkoročno težavo pri dobavi izdelkov in polizdelkov iz Kitajske. S pojavom v Evropi in drugje smo bili investitorji čez noč soočeni z dejstvom, da je virus prisoten in bo negativno vplival na gospodarsko rast. Zato smo tudi čez noč v cene delnic vračunavali možnost recesije, kar je privedlo do tako naglega padca vrednosti, ki se ob začetku običajne recesije razpotegne na šest do dvanajst mesecev.

Na podlagi preteklih dogodkov in izkušenj, ki so jih centralne banke in vlade pridobile tokrat, lahko pričakujemo bistveno hitrejše odzive in ustrezno prilagajanje monetarnih in fiskalnih politik. Prvi koraki v tej smeri so že narejeni, saj so centralne banke v nekaj dneh reagirale v smeri zagotavljanja zadostne likvidnosti. Poleg tega lahko pričakujemo, v kolikor se bo vpliv virusa nadaljeval proti začetku poletja, dodatne nekonvencionalne metode, kot je kvantitativno sproščanje in nenazadnje tudi t.i. Helicopter money. Centralne banke so kot ukrep bančnemu sektorji zagotovile zadostno financiranje, da bodo banke lahko zagotavljale ustrezno refinanciranje srednjim in malim podjetjem, ki so bili zanemarjeni v času finančne krize. Nadalje so določene države, katere je virus najbolj prizadel, že napovedale krizno financiranje in v bližnji prihodnosti lahko pričakujemo dodatne koordinirane fiskalne ukrepe, predvsem v znižanju davčnih bremen. Tako ZDA v kongresu kakor tudi s strani predsednika pripravljajo fiskalne predloge za davčno razbremenitev. Nemčija je sprejela ukrep, ki v primeru krize dopušča, da kršijo proračunske zaveze nevtralnosti.

Naj se za konec vrnem k mislim dveh veteranov investiranja, ki iz svojih izkušenj svetujeta pogum, ko na kapitalskih trgih zavlada panika.

Dejstvo je, da se v takšnih obdobjih na delniških trgih začasno zmanjša likvidnost in je prisotnih bistveno več prodajalcev kot kupcev. Zato delniški trgi v zelo kratkem času izgubijo največ vrednosti. Posledično smo vlagatelji soočeni z dejstvom, da se je vrednost naših portfeljev znižala in smo soočeni z dilemo ali prodati ali pa vztrajati. Povsem normalna in razumljiva dilema pri kateri je najbolj pomembno, da pri odločitvah čustva pustimo ob strani. Največje napake vlagatelji naredimo, ko čustva narekujejo investicijske odločitve.

Dejstvo je, da smo soočeni s kratkoročno kapitalsko izgubo, kot je bilo leta 1929, 1987 in 2008. V primeru, da se prepustimo čustvom bomo verjetno naložbo prodali in realizirali izgubo, za nekaj časa kapitalskih trgov ne bomo spremljali in čakali na pravi trenutek za ponoven vstop. V primeru, da bodo delniški trgi po prodaji izgubili še nekaj vrednosti bo občutek kljub izgubi sijajen, saj smo s prodajo preprečili še nekaj več izgube. V primeru, da bodo delniški trgi začeli pridobivati na vrednosti bomo pa v upanju čakali, da ponovno padejo, saj večina medijev poroča zgolj negativne novice.

Dejstvo je, da panika na kapitalskih trgih ne traja tako dolgo kot se sprva zdi. In kot pravi John Tempelton, se bikovski trendi začenjajo, ko na trgih vlada največji pesimizem. Kot je vidno iz spodnjih grafikonov, je ta izjava še kako resnična. Še več, največji donosi se zgodijo v prvih dneh po obratu trenda. Trenutni nivoji, ki jih izkazujejo delniški trgi, že upoštevajo globalno recesijo in v primeru, da vpliv virusa ne bo prisoten več kot nekaj mesecev, je večina kontrakcije globalnega gospodarstva že všteta v ceno delnic. Zato imajo pri trenutnih nivojih in znanih dejstvih delniški indeksi srednjeročno (šest do devet mesecev) večji potencial za rast kot za izgubo. Pri investicijskih odločitvah je potrebno upoštevati, da se delniški trgi odzovejo vsaj devet mesecev pred dejanskim stanjem v gospodarstvu.

Največje napake, ki jih vlagatelji običajno naredijo je ta, da naložbo prodajajo na vrhuncu panike, ki vlada na delniških trgih in potem ponovno vstopijo, ko je pesimizem in skepticizem že razvodenel. Do takrat pa, kot je vidno iz zgornjih grafikonov, delniški trgi dosegajo največje donose. Tako vlagatelji izgubijo dvojno, prvič, ko naložbo prodajo z izgubo in drugič ko zamudijo največje donose po obratu trenda. Običajno ponovno vstopajo na trg, ko je najbolj donosno obdobje bikovskega trenda že mimo.

 
Dodatek: Razlogi, ki so v preteklosti privedli do večjih padcev na trgih.

 

Leta 1929 se je začela velika depresija. Zakaj je dejansko prišlo do depresije so danes mnenja deljena vendar najbolj verjetna razlaga je tista, ki jo je omenjal prejšnji predsednik ameriškega FED-a Ben Bernanke, ki je doktorsko dizertacijo zagovarjal na temo velike depresije. Po njegovem se je velika depresija začela kot običajna recesija, vendar je FED zaradi grožnje pred deflacijo napačno ocenil situacijo in je namesto povečanja likvidnosti le to zmanjšal. To dejanje je zaradi likvidnostnega šoka deflatorne pritiske še povečalo saj se je sočasno krepko zmanjšalo povpraševanje in posledično je gospodarstvo zašlo v depresijo.

Leta 1987 se je 19 oktobra zgodil t.i. Črni ponedeljek, ko je delniški indeks S&P 500 v enem dnevu izgubil 18 odstotkov. Skupaj je v 15 dneh indeks izgubil dobrih 31 odstotkov. Pravih vzrokov za takšen padec še danes niso povsem znani, razen tega, da so investitorji v paniki reagirali kot so in so tekmovali kdo bo prej prodal naložbe, kar je na trgu povzročilo neravnovesje. Kljub več kot 30 odstotnem padcu delniških indeksov gospodarstvo ni zašlo v recesijo.

Leta 2008 se je začela velika recesija, katere vzrok je bil na globalni ravni pod kapitaliziran bančni sektor, ki je prvovrstni kapital prikazoval v večini preko podrejenih obveznic. Kot posledica so t.i. drugorazredni hipotekarni krediti povzročili kreditni krč pri investicijskih bankah, ki ob ohlajanju nepremičninskega trga niso bile več sposobne pokrivati izgub. Prvi indici o prihajajoči krizi so bili vidni že leta 2007, ko je sedma največja investicijska banka Bear Stearns meseca junija istega leta prevzela dolgove dveh svojih skladov, ki sta sredstva investirala v nelikvidne hipotekarne obveznice. Takrat je prevladovalo mnenje, da ta dogodek ni povezan s splošnim stanjem ampak je to problem napačnih investicijskih odločitev investicijske banke Bear Stearns. Bear Stearns je marca 2008 bankrotiral in bil prevzet s strani banke JPMorgan. Naj na tem mestu omenim, da je Evropska centralna banka (ECB) julija 2008 še zadnjič zvišala obrestno mero, ker so se bali inflacijskih pritiskov, kar je bila takrat povsem napačna ocena situacije. Šele ko je 15 septembra leta 2008 bankrotirala četrta največja investicijska banka Lehman Brothers se je na delniških trgih začela panika, ki je v slabih treh tednih povzročila izgubo indeksa v višini 28 odstotkov. V danem trenutku ameriški FED še ni bil pripravljen na ukrepanje, saj je menil, da je tudi ta primer posledica napačnih investicijskih odločitev. Na bančnem trgu je počasi začelo primanjkovati likvidnost in refinanciranje je bilo čedalje bolj oteženo. Počasi je svetovno gospodarstvo zašlo v kreditni krč, katerega vrhunec je doživelo v prvih mesecih leta 2009, ko je bankrotiralo še nekaj večjih bank. V začetku marca 2009 so centralne banke ZDA, Evro skupine, Velike Britanije in Japonske usklajeno znižale obrestne mere na 0 %, kar je povrnilo zaupanje na kapitalskih trgih in začel se 11 leto dolg bikovski trend v katerem je delniški indeks S&P 500 pridobili 400 odstotkov. Poglavitno spoznanje v tem obdobju je bilo, da je v času panike za zaupanje na kapitalskih trgih potrebno zagotoviti dovolj likvidnosti in danes vsi takratni udeleženci priznavajo, da so ob bankrotu Lehman Brothers naredili napako, saj bi ob takojšnjem ukrepanju (kar so dejansko storili šele čez pol leta) posledice finančne krize lahko bistveno bolj ublažili.

Avtor: Izidor Jerman, direktor sektorja upravljanja premoženja, Triglav Skladi

Zapri

Želim izvedeti več

V primeru, da ste mlajši od 15 let, za oddajo povpraševanja potrebujete privolitev staršev ali skrbnika.

Privolim, da lahko družba Triglav Skladi d.o.o. moje osebne podatke (ime in priimek, naslov, telefon, e-pošta) in druge podatke, zbrane preko spletnega brskalnika, zbira in uporablja za neposredno trženje, profiliranje, spremljanje obnašanja ciljnega kupca in občasno prejemanje prilagojenih sporočil po e-pošti oziroma telefonu (tudi SMS). Privolitev lahko kadarkoli prekličem. Moje podatke lahko obdelujejo samo pooblaščeni zaposleni in pogodbeni obdelovalci družbe. S potrditvijo sem seznanjen, da so podrobnejše informacije o varstvu osebnih podatkov, vključno s pravicami posameznika, dostopne v rubriki Politika zasebnosti.

Obveščanje izvaja družba Triglav Skladi d.o.o. Z vašo privolitvijo vam bomo lahko pripravili ponudbe, ki bodo prilagojene prav vašim potrebam, zahtevam in interesom oz. vašemu profilu. Na podlagi prepoznanih interesov, navad, potreb, zahtev in želja se bomo lahko posebej posvetili temu, da vam v največji možni meri ponudimo zgolj tisto, kar resnično potrebujete. Redno vas bomo lahko obveščali o vam prilagojenih ponudbah, storitvah in novostih družb Skupine Triglav, s sedežem v Republiki Sloveniji, ki se ukvarjajo z zavarovalniško dejavnostjo in/ali finančnimi storitvami (sem sodijo Zavarovalnica Triglav, d.d., Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, d.d., Skupna pokojninska družba, d.d., Triglav Skladi, družba za upravljanje, d.o.o. – za popoln, ažuriran seznam družb prosimo obiščite spletno stran Skupine Triglav, www.triglav.eu).

Pomembno:

Seznanitvene informacije o obdelavi vaših osebnih podatkov

Družba Triglav Skladi d.o.o. vaše osebne podatke, ki jih obdeluje na podlagi vaše privolitve in za namene, ki so opredeljeni zgoraj ter natančneje opisani tukaj hrani do preklica privolitve z vaše strani.

Posameznik lahko kadarkoli začasno ali trajno prekliče svojo privolitev za obdelavo osebnih podatkov za zgoraj opredeljene namene ali ugovarja obdelavi osebnih podatkov za neposredno trženje. Posameznik lahko zahteva dostop, dopolnitev, popravek, omejitev obdelave, prenos ali izbris osebnih podatkov ali vloži ugovor zoper obdelavo osebnih podatkov, ki se obdelujejo v zvezi z njim, s pisno zahtevo, poslano na naslov: Triglav Skladi, d.o.o., Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana, ali na dpo@triglavskladi.si. Preklic privolitve ne vpliva na zakonitost obdelave, ki se je na podlagi privolitve izvajala do njenega preklica.

Posameznik ima pravico vložiti pritožbo pri Informacijskem pooblaščencu Republike Slovenije, če meni, da se njegovi osebni podatki obdelujejo v nasprotju z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

Pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov v družbi Triglav Skladi d.o.o. lahko kontaktirate preko elektronskega naslova: dpo@triglavskladi.si.

Za uspešno oddajo morate sprejeti privolitev. V kolikor ne želite, lahko še vedno stopite v stik z nami prek 080 10 19.

To prevent automated spam submissions leave this field empty.

Uporabnike spletnega mesta www.triglavskladi.si seznanjamo, da bomo vse podatke in informacije, pridobljene od uporabnikov, uporabljali izključno za potrebe komuniciranja z njimi v zvezi s trženjem Triglav vzajemnih skladov in ostalih tako obstoječih kot tudi novih produktov in storitev družbe Triglav Skladi. V zvezi z varstvom osebnih podatkov zagotavljamo, da bo družba za upravljanje kot upravljavec zbirke osebnih podatkov z njimi postopala v skladu z določbami Zakona o varstvu osebnih podatkov. S tem ko uporabnik posreduje podatke družbi Triglav Skladi s potrditvijo njihovega vnosa v izbrane kontaktne obrazce, dovoljuje, da družba navedene podatke obdeluje za zgoraj opredeljene namene v svojih zbirkah podatkov. Podatke lahko družba Triglav Skladi ali z njene strani pooblaščen pogodbeni obdelovalec podatkov obdeluje do pisnega preklica privolitve, ki ga uporabnik posreduje Družbi. Pisni preklic se lahko nanaša tudi le na posamezen namen oziroma storitev (npr. pošiljanje ponudb, anketiranje, ipd.). Uporabnik lahko družbi po elektronski pošti kadar koli sporoči, katerih vrst elektronskih sporočil oziroma vsebin na svoj e-poštni naslov ne želi več prejemati. Več na https://www.triglavskladi.si/pravno-obvestilo

Mesečno poročilo

Mesečno poročilo podskladov KS Triglav VS maj 2020

Preberite poročilo