Strokovna objava

Kapitalski trgi so v tem tednu investitorjem pustili močan pečat in nas ponovno opomnili na krhkost, ranljivost in povezanost svetovnih gospodarstev. Najbolj je trge razburila objave znižanj bonitetnih ocen dvema državama iz evro območja, Grčiji in Španiji ter šestim dubajskim podjetjem, ki so v državni lasti (vendar zanje emirat ne bo jamčil). V torek je agencija za ocenjevanje kreditnega tveganja Fitch Ratings znižala bonitetno oceno Grčiji iz A- na BBB+ (najslabša ocena znotraj držav evro območja) ter nakazala možnost za nadaljnja znižanja zaradi neuspeha te sredozemske države stabilizirati javno finančni položaj.

Tudi bonitetna družba Standard & Poor's ji bo najverjetneje sledila v prihodnjih mesecih, kar je nakazala z objavo negativnih obetov glede trenutne ocene. Po prognozah Evropske komisije naj bi proračunski primanjkljaj letos presegel 12,5 % bruto družbenega proizvoda (BDP), javni dolg pa 120% ). To krepko presega raven, določeno s t.i. maastrichtskimi kriteriji (proračunski primanjkljaj pri 3 % BDP, ter javni dolg pri 60 % BDP).

Nič kaj dosti bolje se ne godi Španiji in Irski. Obe državi sta zaradi enakih težav doživeli poslabšanje kreditne ocene že januarja letos, negativni obeti pa pričajo o nevarnosti nadaljnjega zniževanja bonitetne ocene. Podobno se dogaja z ostalimi t.i. perifernimi obveznicami znotraj Evropske unije, predvsem Portugalsko. Vodo na mlin je dodala dubajska zgodba. Eno od podjetij v lasti sklada Dubai World je namreč pred nekaj dnevi objavila polletno izgubo v višini 3,65 milijarde dolarjev. Sklad se sicer z upniki pogaja o reprogramiranju dolgov, katerih skupna višina znaša kar 59 milijard dolarjev.

Kot da negativnih novic ni bilo dovolj, so v bonitetni družbi Moody's objavili poročilo, ki po pesimističnem scenariju predvideva znižanje kreditne ocene ZDA in Veliki Britaniji v letu 2013, v kolikor ne uspeta znižati podivjanih proračunskih primanjkljajev. Vse to je delniške trge do sredine tedna obarvalo pretežno rdeče; obrat se je zgodil šele v drugi polovici tedna, ko so prevladale pozitivne novice o nadaljnjem okrevanju svetovnih gospodarstev in predvidenem umiku finančnih stimulusov. Na udaru so bili tudi dolžniški trgi. Največ so pridobile najvarnejše državne obveznice (v Evropi predvsem Nemčija in Francija), medtem ko so države s precejšnjimi težavami z javnimi financami precej izgubile na vrednosti. Grčijo so nekateri analitiki razglasili za državo na robu bankrota. Temeljiti strukturni ukrepi so nedvomno potrebni, vendar je takšna izjava zagotovo pretirana. Že zaradi dejstva, da gre za državo znotraj evroskupine.

Tržne udeležence so skušali pomiriti tako grška vlada kot predstavniki ECB. Grška vlada, z oktobra izvoljenim predsednikom vlade Papandreou na čelu, se je zavezala, da bo povečala obseg ukrepov za izboljšanje javnih financ. Investitorji so previdni in očitno dvomijo v uspešnost njihovih potez. Zahtevana donosnost (donosnost do dospetja) za deseletno grško obveznico znaša 5,5 odstotkov, kar predstavlja povečanje za pol odstotne točke v tednu dni. Pribitek nad nemško državno obveznico primerljive ročnosti znaša 232 osnovnih točk. To je na ravni z začetka aprila letos. Izpostaviti velja, da je bil vrh dosežen marca letos pri 3 odstotnih točkah razlike, minimum pa avgusta, ko se je letošnji pribitek skrčil na 108 osnovnih točk. Zanimivo, zahtevana donosnost turške državne obveznice primerljive ročnosti, izdane v evro valuti, trenutno znaša 4,8odstotka. Turčija je uvrščena v špekulativni razred. Glede na vsa dejstva lahko zaključimo, da se bo volatilnost grških državnih papirjev nedvomno nadaljevala. Hkrati pa ocenjujemo, da trenutni nivoji investitorjem v državne dolžniške vrednostne papirje ponujajo zanimivo nakupno priložnost.

Avtorica: Mag.Simona Kovačič, upravljavka investicijskih skladov, Triglav DZU, d.o.o.