Sre 1 Jun 2016

Intervju: Andrej Petek – Slovenci imamo še vedno preveč denarja v bančnih depozitih

Vzajemni skladi postajajo znova zanimiva naložba za Slovence, dokaz za to so tudi visoki prilivi v sklade v lanskem letu. Kakšne pa so vaše napovedi za naprej?

Visoki prilivi v sklade so po navadi povezani z visokimi rastmi na kapitalskih trgih. Lansko leto so se slovenski vlagatelji poleg tega soočali tudi z močnim trendom padanja depozitnih obrestnih mer, ki so trenutno že pod evropskim povprečjem. To je vlagatelje sililo v razmislek o alternativah. Kljub visokim prilivom v sklade v lanskem letu pa je finančno premoženje povprečnega slovenskega vlagatelja v primerjavi z evropskim še vedno prekomerno naloženo v bančne depozite. V letošnjem letu lahko na kapitalskih trgih opazujemo zvišano nihajnost, ki se zrcali tudi na prodaji skladov, ki so v letošnjih prvih štirih mesecih beležili neto odlive. Zvišana volatilnost bo po našem mnenju stvarnost letošnjega leta. Prav tako pričakujemo, da nas bodo nizke obrestne mere spremljale še kar nekaj časa in to je dejavnik, ki bo spodbujal vlagatelje, da razmišljajo o optimalnejši alokaciji svojih prihrankov.

Kako ste zadovoljni s poslovanjem v lanskem letu in prvih mesecih letošnjega leta oz. kako so z vašim poslovanjem zadovoljni vlagatelji?

S poslovanjem v lanskem letu smo zadovoljni, saj so se pozitivne donosnosti na borzah in visoki prilivi v vzajemne sklade poznali tudi na našem poslovnem izidu. Še najbolj me veseli, da nam svoje prihranke zaupa vse več vlagateljev, ki jih je že več kot 70.000. Na drugi strani mislim, da so zadovolji tudi naši vlagatelji, saj je bilo lansko leto četrto zaporedno leto rasti na kapitalskih trgih (merjeno z globalnim indeksom MSCI World v evrih).

Kakšne so značilnosti slovenskih vlagateljev, že znajo sestaviti pravilen portfelj razpršitve naložb in kakšne so najpogostejše napake vlagateljev?

Kot sem že omenil, nam prerez finančnega premoženja slovenskih gospodinjstev pokaže, da glede na evropsko povprečje relativno velik delež sestavljajo depoziti. Relativno manjši delež svojih prihrankov plemenitimo na kapitalskih trgih in s tem se pri dolgoročnih varčevanjih odpovedujemo višji pričakovani donosnosti. Z vidika strukture naložb v skladih je delež delniških skladov še vedno višji od evropskega povprečja, se pa v strukturi prilivov v sklade v zadnjih letih vidi sprememba, ki nakazuje na večjo uravnoteženost. Pri napakah vlagateljev bi izpostavil predvsem sprejemanje prevelike stopnje tveganja, iz česar velikokrat izhaja tudi največje nezadovoljstvo. Enako je napaka lahko premalo tvegan portfelj, kjer pri dolgoročnih varčevanjih velikokrat niti ne ohranimo realne vrednosti prihrankov. Ključno je, da naložbe prilagodimo svojim ciljem in omejitvam, predvsem pa svoji sposobnosti sprejemanja tveganj. Z vidika razpršitve premoženja, ki je zagotovo eno od ključnih vodil pri investiranju, so skladi že po regulatorni plati zelo primerna naložba, moramo pa se zavedati, da se z oženjem naložbene politike (regijski, panožni skladi) zaradi manjše razpršitve tveganje zvišuje. Zadnja stvar, ki bi jo izpostavil, pa je zavedanje, da so gospodarski in delniški cikli normalen pojav, in da se moramo temu primerno obnašati, pri čemer mislim predvsem na to, da se držimo svoje naložbene politike. Še vedno tako v Sloveniji kot tudi v tujini opažamo, da se največji prilivi v vzajemne sklade zgodijo po visokih preteklih donosih in največji odlivi po padcih na borzi. Prodaja naložb ob padcih na trgih in čakanje na boljše čase zelo verjetno vodi v podpovprečne ali celo negativne donose.

Veliko govorimo o varčevanju za varno starost. Kako primerno je za to predvsem z vidika donosa in varnosti varčevanje v vzajemne sklade. Kakšna so vaša priporočila?

Ključen razlog za investiranje na kapitalske trge je seveda pričakovana donosnost, pri čemer pa na račun tega sprejemamo določena tveganja. Kar se mi zdi pri tem izredno pomembno izpostaviti, je dejstvo, da se tveganje z daljšanjem dobe varčevanja močno znižuje, verjetnost doseganja pričakovane donosnosti pa zvišuje. Če izhajamo iz letnih donosnosti ameriškega trga kapitala od leta 1926 do leta 2015, lahko ugotovimo, da je bila verjetnost izgube v primeru 1-letnega varčevanja v razpršenem portfelju delnic okoli 30 %, v primeru 5-letnega varčevanja okoli 15 %, v primeru 10-letnega varčevanja pa le okoli 5 %. Če pa smo delnice držali 20 let, v obravnavanem obdobju nikoli nismo dosegli negativne donosnosti. V primeru, da smo naložbe v delnice kombinirali z naložbami v obveznice, pa so ti odstotki še nižji. Dodatno pri dolgoročnih varčevanjih velikokrat pozabljamo na tveganje inflacije, ki škodi predvsem naložbam s fiksnim donosom, kot so npr. depoziti. Zato govorimo, da so delnice primerne za dolgoročna varčevanja, varčevanje za starost pa je zagotovo tipičen primer dolgoročnega varčevanja, ki mora po mojem mnenju vključevati tudi naložbe na kapitalske trge oziroma delnice. Kot rečeno, moramo naložbe seveda prilagoditi svojim ciljem in omejitvam in tukaj mislim predvsem na razporeditev naložb med različne naložbene razrede (delnice, obveznice, denar). Vzajemni skladi vse to omogočajo. Hkrati so pomembne tudi druge značilnosti skladov, kot so strokovno upravljanje, razpršitev premoženja, visoka reguliranost in stroškovna učinkovitost, zaradi katerih vzajemni skladi predstavljajo zelo dober način dostopa do koristi varčevanja na kapitalskih trgih.

Kako komentirate dilemo vlagateljev - varčevati v vzajemnih skladih, ali pa se odločiti za naložbeno življenjsko zavarovanje. Oziroma ali sploh obstaja pri tem odločitev ali ali?

Mislim, da je tukaj ključno razumevanje, kakšen produkt kupujemo. Naložba v sklade je izključno varčevalni produkt, medtem ko naložbeno življenjsko zavarovanje poleg varčevalnega dela vključuje še zavarovalno komponento. Odločitev o izbiri enega ali drugega produkta mora torej biti povezana predvsem z našimi potrebami.

Kako vidite naložbene priložnosti do konca leta in morda še kakšen konkreten nasvet za vlagatelje, tako tiste, ki želijo varno naložbo, kot tudi tiste, ki so pripravljeni na tveganje.

Trenutno gospodarsko okolje po našem mnenju še vedno govori v prid delniškim naložbam, tako da na delniških trgih pričakujemo pozitivno donosnost, ki pa bo verjetno pod dolgoročnim povprečjem, ki se giblje okoli 9 % nominalno in okoli 6% realno. Znotraj regij smo še vedno bolj naklonjeni razvitim trgom, kjer na prvem mestu vidimo ZDA, kljub trenutni zadržanosti pa opažamo ugoden razvoj dogodkov tudi na trgih v razvoju. Panožno vidimo največje priložnosti v panogah, ki so povezane s potrošnjo, medtem ko smo še vedno zadržani do panog energije in surovin. Ne glede na naš trenuten pogled pa je za vlagatelje veliko pomembneje, da z vidika izbire naložb največ časa posvetijo definiciji svojih naložbenih ciljev (predvsem ciljne donosnosti) in omejitev (tveganje, čas vlaganja, likvidnost in druge omejitve), ter na tej podlagi določijo ustrezno razmerje med naložbami v delnice, obveznice in ne nazadnje tudi bančne depozite. Pri tem jim v Triglav Skladih seveda lahko pomagamo, preko naložbe v sklade pa zagotovimo tudi ustrezno razpršitev premoženja, ki je ravno tako ključna. Dodatno bi vlagateljem svetoval, da se držijo svoje naložbene politike in naj svojih naložb ne prodajajo ob padcih na trgih. Kot sem že omenil, so nihanja na kapitalskih trgih normalen pojav, padci na trgih pa so za dolgoročnega vlagatelja po mojem mnenju prej priložnost za nakup kot pa razlog za prodajo. In še ena stvar: z varčevanjem začnimo čim prej, saj se z daljšanjem dobe varčevanja tveganje pomembno znižuje, hkrati pa bistveno lažje dosežemo svoje cilje. Veliko vlagateljev se ne zaveda, da bi jim mesečni vložek v višini 50 EUR že ob 6% letni donosnosti v 20 letnem obdobju varčevanja na koncu prinesel okoli 23.000 EUR vredno premoženje, kar predstavlja skoraj dvakratnik vsote vseh mesečnih vložkov.

Pripravljate tudi kakšne novosti za vlagatelje?

V Triglav Skladih lahko s svojo široko paleto produktov na področju vzajemnih skladov in individualnega upravljanja premoženja vlagateljem ponudimo celovit nabor naložbenih možnosti, ne glede na to pa vedno razmišljamo o novih rešitvah, ki bi vlagateljem še bolje pomagale pri doseganju njihovih finančnih ciljev. Trenutno preučujemo možnosti, ki nam jih ponuja nova zakonodaja na področju alternativnih skladov, hkrati pa razmišljamo tudi o določenih dopolnitvah palete vzajemnih skladov. Novost, ki izhaja iz lanskega leta pa so tudi prenovljeni varčevalni načrti, ki našim vlagateljem omogočajo učinkovit način varčevanja v naših skladih tudi z nižjimi zneski.

Objavljeno v: Revija Kapital, str. 16-18, maj 2016, rubrika: Intervju

Zapri

Želim izvedeti več

V primeru, da ste mlajši od 15 let, za oddajo povpraševanja potrebujete privolitev staršev ali skrbnika.

Privolim, da lahko družba Triglav Skladi d.o.o. moje osebne podatke (ime in priimek, naslov, telefon, e-pošta) in druge podatke, zbrane preko spletnega brskalnika, zbira in uporablja za neposredno trženje, profiliranje, spremljanje obnašanja ciljnega kupca in občasno prejemanje prilagojenih sporočil po e-pošti oziroma telefonu (tudi SMS). Privolitev lahko kadarkoli prekličem. Moje podatke lahko obdelujejo samo pooblaščeni zaposleni in pogodbeni obdelovalci družbe. S potrditvijo sem seznanjen, da so podrobnejše informacije o varstvu osebnih podatkov, vključno s pravicami posameznika, dostopne v rubriki Politika zasebnosti.

Obveščanje izvaja družba Triglav Skladi d.o.o. Z vašo privolitvijo vam bomo lahko pripravili ponudbe, ki bodo prilagojene prav vašim potrebam, zahtevam in interesom oz. vašemu profilu. Na podlagi prepoznanih interesov, navad, potreb, zahtev in želja se bomo lahko posebej posvetili temu, da vam v največji možni meri ponudimo zgolj tisto, kar resnično potrebujete. Redno vas bomo lahko obveščali o vam prilagojenih ponudbah, storitvah in novostih družb Skupine Triglav, s sedežem v Republiki Sloveniji, ki se ukvarjajo z zavarovalniško dejavnostjo in/ali finančnimi storitvami (sem sodijo Zavarovalnica Triglav, d.d., Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, d.d., Skupna pokojninska družba, d.d., Triglav Skladi, družba za upravljanje, d.o.o. – za popoln, ažuriran seznam družb prosimo obiščite spletno stran Skupine Triglav, www.triglav.eu).

Pomembno:

Seznanitvene informacije o obdelavi vaših osebnih podatkov

Družba Triglav Skladi d.o.o. vaše osebne podatke, ki jih obdeluje na podlagi vaše privolitve in za namene, ki so opredeljeni zgoraj ter natančneje opisani tukaj hrani do preklica privolitve z vaše strani.

Posameznik lahko kadarkoli začasno ali trajno prekliče svojo privolitev za obdelavo osebnih podatkov za zgoraj opredeljene namene ali ugovarja obdelavi osebnih podatkov za neposredno trženje. Posameznik lahko zahteva dostop, dopolnitev, popravek, omejitev obdelave, prenos ali izbris osebnih podatkov ali vloži ugovor zoper obdelavo osebnih podatkov, ki se obdelujejo v zvezi z njim, s pisno zahtevo, poslano na naslov: Triglav Skladi, d.o.o., Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana, ali na dpo@triglavskladi.si. Preklic privolitve ne vpliva na zakonitost obdelave, ki se je na podlagi privolitve izvajala do njenega preklica.

Posameznik ima pravico vložiti pritožbo pri Informacijskem pooblaščencu Republike Slovenije, če meni, da se njegovi osebni podatki obdelujejo v nasprotju z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

Pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov v družbi Triglav Skladi d.o.o. lahko kontaktirate preko elektronskega naslova: dpo@triglavskladi.si.

Za uspešno oddajo morate sprejeti privolitev. V kolikor ne želite, lahko še vedno stopite v stik z nami prek 080 10 19.

To prevent automated spam submissions leave this field empty.

Uporabnike spletnega mesta www.triglavskladi.si seznanjamo, da bomo vse podatke in informacije, pridobljene od uporabnikov, uporabljali izključno za potrebe komuniciranja z njimi v zvezi s trženjem Triglav vzajemnih skladov in ostalih tako obstoječih kot tudi novih produktov in storitev družbe Triglav Skladi. V zvezi z varstvom osebnih podatkov zagotavljamo, da bo družba za upravljanje kot upravljavec zbirke osebnih podatkov z njimi postopala v skladu z določbami Zakona o varstvu osebnih podatkov. S tem ko uporabnik posreduje podatke družbi Triglav Skladi s potrditvijo njihovega vnosa v izbrane kontaktne obrazce, dovoljuje, da družba navedene podatke obdeluje za zgoraj opredeljene namene v svojih zbirkah podatkov. Podatke lahko družba Triglav Skladi ali z njene strani pooblaščen pogodbeni obdelovalec podatkov obdeluje do pisnega preklica privolitve, ki ga uporabnik posreduje Družbi. Pisni preklic se lahko nanaša tudi le na posamezen namen oziroma storitev (npr. pošiljanje ponudb, anketiranje, ipd.). Uporabnik lahko družbi po elektronski pošti kadar koli sporoči, katerih vrst elektronskih sporočil oziroma vsebin na svoj e-poštni naslov ne želi več prejemati. Več na https://www.triglavskladi.si/pravno-obvestilo

Varčevanje za pokojnino – kdaj je potrebno začeti?

Preberite e-vodič 3 koraki do brezskrbne prihodnosti

Preberite e-vodič