Čet 3 Apr 2014

Intervju: Alexandr Gutirea - Priložnosti in tveganja v sektorju energija

Sektor energetika naj bi v portfelju povprečnega vlagatelja imel okoli 10-odstotno utež, približno takšen delež ima sektor energetike v globalnem delniškem indeksu. Kakšna pa so pričakovanja za ta sektor? Kakšna tveganja čakajo vlagatelje ter kje iskati najvišji potencial? Vse to smo vprašali Alexsandra Gutirea iz Triglav Skladi, ki upravlja sklada Triglav Energija ter Triglav Surovine in materiali.

Vzajemni sklad Triglav Energija je sektorski podsklad, ki se osredotoča na delnice podjetij iz sektorja energetike. Kako bi komentirali gibanje sektorja v preteklih mesecih?

V obdobju od začetka letošnjega leta do 26. marca je indeks delnic podjetij iz sektorja energetike (S&P Global Energy) izgubil 1,11 odstotka svoje vrednosti merjene v evrih. V istem časovnem obdobju je globalni delniški indeks padel za 0,44 odstotka (merjeno v evrih). V prvih petih tednih leta je indeks delnic podjetij iz sektorja energetike padel za 6 odstotkov, od takrat naprej pa raste in je zdaj za 5,19 odstotkov višje kot na dan, ko je dosegel najnižjo vrednost v letu 2014 (merjeno v evrih).

Na ravni posameznih industrij (glede na klasifikacijo GICS sektorju sledi industrija, naslednja raven pa je podindustrija) je največ zrasla Energy Equipment & Services, kamor spadajo podjetja, ki ponujajo pridelovalcem energentov podporne izdelke in storitve. Vendar je tu treba omeniti, da začetek letošnjega leta ni bil uspešen za delnice podjetij, ki ponujajo storitve vrtanja. Šest od osmih delnic v indeksu je namreč zabeležilo negativno rast (merjeno v evrih). Največja podindustrija, Integrated Oil & Gas, je razočarala, kar je predvsem rezultat padcev cen delnic podjetij Exxon Mobil, Chevron in BP, ki skupaj predstavljajo več kot četrtino indeksa delnic podjetij iz sektorja energetike.

Eden izmed ključnih dejavnikov, ki vpliva na gibanje cen delnic podjetij iz sektorja energetike, je cena nafte, ki je v omenjenem obdobju zrasla za 1,87 odstotka, če govorimo o nafti WTI (zahodno teksaška, lahka surova nafta) oziroma padla za 3,4 odstotka, če govorimo o nafti Brent (severnomorska surova nafta) v letošnjem letu (merjeno v evrih). Razlika v gibanju cen WTI in Brenta je predvsem rezultat začetka delovanja plinovoda, ki olajša dobavo nafte iz Cushinga, država Oklahoma, kjer je dobavno mesto za ameriške standardizirane terminske pogodbe. Treba pa je omeniti, da je cena Brenta še vedno višja od cene WTI, in sicer za 4,91 evra.

Kakšna so vaša pričakovanja za ta sektor v prihodnje? Kje vidite največ potenciala?

Pričakujem izboljšanje makroekonomskega stanja v Evropi in nadaljnje strukturne spremembe v razvijajočih se državah, posledica katerih bo bolj vzdržna in stabilna gospodarska rast v teh državah. Rast povpraševanja s strani velikih porabnikov energetskih surovin bo pozitivno vplivala na prihodke podjetij iz sektorja. Večje rasti cen nafte pa verjetno ne bo, in sicer zaradi ukrepov večjih proizvajalcev nafte, ki pozorno spremljajo razmerje med povpraševanjem in ponudbo, in lahko zvišajo obsege proizvodnje v primeru večjega deficita (v mislih je treba imeti, da visoka cena nafte, plina ali drugih energentov koristi podjetjem iz sektorja energetike, vendar škodi podjetjem, ki poslujejo na drugih področjih, zato previsoka cena nafte ni v interesu svetovnih gospodarskih velesil).

Največ potenciala predstavljajo delnice podjetij, ki poslujejo v politično manj tveganih regijah, imajo diverzificiran portfelj strank in projektov, imajo izkušnje na področju pridobivanja nafte in plina iz nekonvencionalnih virov ter nagrajujejo delničarje s pomočjo dividend ali odkupovanja lastnih delnic.

Kje vidite največ tveganja?

Ključna tveganja so:

 nestabilnost na Srednjem Vzhodu, ki bo tudi v prihodnje najbolj verjeten vir nepričakovanih negativnih novic;

 odločitev ZDA in Evropske Unije, da se za aneksijo Krima Rusijo kaznuje z ukrepi, namenjenimi zniževanju cen energentov, katerih izvoz predstavlja pomemben vir prihodkov ruskega proračuna;

 večje tehnološke nesreče, podobne dogodku iz leta 2010  na naftni ploščadi podjetja BP, ki se je zgodil v Mehiškem zalivu. To tveganje je predvsem posledica zmanjševanja lažje dostopnih zalog energentov;

 določeno tveganje za podjetja sektorja predstavlja tudi rast energetske učinkovitosti in razvoj na področju uporabe alternativnih virov energije.

Dogajanje med Rusijo in Ukrajino je v zadnjih tednih okrepilo strah evropskih odjemalcev ruskih energentov, ki jih Rusija dobavlja čez Ukrajino. Ali menite, da lahko pride do tega scenarija ter kako bi to vplivalo na ceno nafte in zemeljskega plina ter na delnice podjetij energetskega sektorja?

Do prekinitve ali večjega znižanja obsegov dobave energentov iz Rusije lahko pride v primeru enega izmed treh scenarijev:

 Evropska Unija se odloči za zmanjšanje uvoza energentov iz Rusije, za kar je potrebno pripraviti temeljit načrt, kako nadomestiti tako velik izpad ponudbe. Glede na stanje infrastrukture in že zdaj visoke cene energije, ki škodijo evropskim podjetjem, verjetnost tega dogodka ni popolnoma zanemarljiva, vendar ni posebej visoka.

 Rusija prekine dobavo energentov v Evropsko Unijo. Glede na trenutno stanje ruskega gospodarstva, ob upoštevanju visokih investicij potrebnih za dokončno pridružitev Krima ter nejasno stanje na področju tesnejšega sodelovanja s Kitajsko, je tudi ta scenarij malo verjeten.

 Zaradi vojne v Ukrajini ali terorističnih napadov na plinovode postane transport energentov iz Rusije v Evropsko Unijo preko Ukrajine onemogočen. Verjetnost tega dogodka je še manj verjetna kot možnost uresničitve prvih dveh scenarijev.

Ocenjujem, da do večjega negativnega vpliva na razmerje med ponudbo in povpraševanjem po ruskih energentih s strani držav Evropske Unije v naslednjih mesecih ne bo prišlo. Zagotovo  bo Evropska Unija namenila še večjo pozornost diverzifikaciji ponudbe, medtem ko se bo Rusija začela tesneje pogajati s Kitajsko. Namen teh pogajanj bo krepitev sodelovanja med državama, tudi na področju energetske politike.

Na ceno surovin opazneje vpliva tudi dogajanje na Kitajskem, povezano z ohlajanjem kitajskega gospodarstva. Kakšna so vaša pričakovanja glede Kitajske ter kako menite, da bo to vplivalo na sektor energetike?

Ocenjujem, da bo prihodnja gospodarska rast na Kitajskem počasnejša od rasti, na katero smo bili navajeni v zadnjem desetletju. Hkrati menim, da je verjetnost trdega pristanka kitajskega gospodarstva nizka. Treba se je zavedati, da so ne glede na vse strukturno šibke točke kitajskega gospodarskega modela dogajanja v zadnjih letih posledica zavestnih odločitev oblasti najbolj naseljene države na svetu. Kitajska se počasi neizogibno približuje bolj razvitim državam, katerih značilnost je tudi večja energetska učinkovitost. Zaradi tega se bo hitrost rasti porabe energentov na Kitajskem v prihodnje upočasnila. Po drugi strani je pričakovati, da bodo zmanjšanje rasti kitajskega povpraševanja vsaj delno nadomestile druge razvijajoče se države, ki na poti h konvergenci k najbolj uspešnim kapitalističnim državam zaostajajo za Kitajsko.

Kako bi komentirali izjavo, da so relativna vrednotenja energetskih podjetij bila nazadnje tako nizka v obdobju 1998/99? Privlačna naj bi bila tudi dividendna donosnost energetskih podjetij. Menite, da je to dobro izhodišče za investiranje v sektor energetike?

Najprej je treba razumeti, da vrednotenja predstavljajo ceno, ki je odraz  tržne ocene priložnosti in nevarnosti in ki jo je trg pripravljen plačati za določeno značilnost podjetja. Ko govorimo o cenovnih kazalnikih,  v večini primerov govorimo o razmerju med ceno delnice in preteklimi rezultati poslovanja na delnico, pomembna izjema je kazalnik P/B, ki ima v imenovalcu knjigovodsko vrednost delnice. Pomembna skupina cenovnih količnikov so tako imenovani ocenjeni cenovni kazalniki, ki imajo v imenovalcu napovedi prihodnjih rezultatov poslovanja podjetja.

Trenutna relativna vrednotenja sektorja energetike so bolj ugodna od povprečnih relativnih vrednotenj v letih 1998 in 1999, relativna dividendna donosnost pa je nekoliko nižja. Če primerjamo trenutna relativna vrednotenja z dolgoletnim povprečjem, je sektor trenutno privlačen z vidika naslednjih cenovnih kazalnikov: P/B, ocenjen P/B, ocenjen P/CF, P/S, ocenjen P/S, ocenjena dividendna donosnost. Trenutna relativna vrednotenja so na ravni dolgoletnega povprečja v primeru P/E, ocenjenega P/E, EV/EBITDA in dividendne donosnosti. Edino v primeru P/CF in ocenjenega EV/EBITDA je sektor energetike relativno dražji kot v preteklih letih.

Mislim, da je situacija zdaj popolnoma drugačna kot v letih 1998 in 1999. Primerjava cenovnih kazalnikov, tako relativnih kot absolutnih, je nekorektna in lahko povzroči napačne odločitve. Prihodnja rast povpraševanja s strani razvijajočih se držav je bila 15 let nazaj dejavnik, ki je bil v določeni meri odražen v  cenah, ni pa imel večjega vpliva na rezultate poslovanja, kar je eden izmed možnih razlogov za višja vrednotenja. Trenutna vrednotenja so na drugi strani rezultat pričakovanj, da cena nafte v naslednjih letih ne bo rasla, kar je trenutno najbolj verjeten scenarij.

Po drugi strani je treba priznati, da rezultati poslovanja podjetij iz sektorja energetike niso slabi, vrednotenja sektorja pa so zelo privlačna. Ocenjujem, da bodo vlagatelji v iskanju naložbenih priložnosti v prihodnje spremenili svoj odnos do energetskih podjetij, kar bo povzročilo rast. Z vidika dolgoročnega investiranja je sektor zagotovo zanimiv, še posebej upoštevajoč, da je pred nami pozna faza poslovnega cikla, v času katere so bile v preteklosti delnice podjetij iz sektorja energetike nadpovprečno donosne.

Kako izbirate naložbe? Kakšnim kriterijem morajo ustrezati?

Prednost imajo naložbe, ki predstavljajo potencialno zanimive podindustrije, ponujajo ugodna vrednotenja in poslovanje katerih ne izstopa zelo negativno od povprečja primerljivih podjetij. Nadpovprečno dobro preteklo poslovanje samo po sebi ni tako pomembno, saj je že upoštevano v ceni delnice, zato se osredotočam na podjetja, ki lahko izboljšajo svoje rezultate ali pa nadaljujejo z dobrim poslovanjem. Pri izbiri naložb je poudarek tudi na tem, kako uspešna so podjetja pri ključnih projektih in ali so naklonjena k nagrajevanju delničarjev.

Bi lahko izpostavili kakšno dobro odločitev, ki ste jo sprejeli kot upravljavec sklada? Bi lahko izpostavili tudi kakšno odločitev, ki jo obžalujete?

Letos se je za dobro odločitev izkazala večja utež industrije Energy Equipment & Services, ki je, kot že omenjeno, dosegla rast, medtem, ko je cel sektor zabeležil padec. Med slabšimi odločitvami bi izpostavil neoptimalno izbiro delnic iz podindustrij Oil & Gas Exploration & Production in Coal & Consumable Fuels. Donosnost sklada Triglav Energija je od začetka leta do 26. marca višja od donosnosti kriterijskega indeksa, kar pomeni, da je bil prispevek dobrih odločitev višji od negativnega vpliva slabih odločitev.

Za katere vlagatelje je primeren sklad Triglav Energija? Kako visok delež portfelja naj ima vlagatelj investiranega v vzajemni sklad s tovrstno naložbeno politiko?

Sklad Triglav Energija je primeren za vlagatelje, ki iščejo dolgoročnejšo naložbo kot dodatek k razpršenemu portfelju. Ne priporočam, da je Triglav Energija edina naložba v portfelju, delež investicije v sektor energetike naj bi bil okrog 10 odstotkov, približno takšen delež ima tudi sektor energetike v globalnem delniškem indeksu.

 

Objavljeno v: Naložbeni magazin Vzajemci - marec 2014, avtor: Klemen Koncilja

Zapri

Želim izvedeti več

V primeru, da ste mlajši od 15 let, za oddajo povpraševanja potrebujete privolitev staršev ali skrbnika.

Privolim, da lahko družba Triglav Skladi d.o.o. moje osebne podatke (ime in priimek, naslov, telefon, e-pošta) in druge podatke, zbrane preko spletnega brskalnika, zbira in uporablja za neposredno trženje, profiliranje, spremljanje obnašanja ciljnega kupca in občasno prejemanje prilagojenih sporočil po e-pošti oziroma telefonu (tudi SMS). Privolitev lahko kadarkoli prekličem. Moje podatke lahko obdelujejo samo pooblaščeni zaposleni in pogodbeni obdelovalci družbe. S potrditvijo sem seznanjen, da so podrobnejše informacije o varstvu osebnih podatkov, vključno s pravicami posameznika, dostopne v rubriki Politika zasebnosti.

Obveščanje izvaja družba Triglav Skladi d.o.o. Z vašo privolitvijo vam bomo lahko pripravili ponudbe, ki bodo prilagojene prav vašim potrebam, zahtevam in interesom oz. vašemu profilu. Na podlagi prepoznanih interesov, navad, potreb, zahtev in želja se bomo lahko posebej posvetili temu, da vam v največji možni meri ponudimo zgolj tisto, kar resnično potrebujete. Redno vas bomo lahko obveščali o vam prilagojenih ponudbah, storitvah in novostih družb Skupine Triglav, s sedežem v Republiki Sloveniji, ki se ukvarjajo z zavarovalniško dejavnostjo in/ali finančnimi storitvami (sem sodijo Zavarovalnica Triglav, d.d., Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, d.d., Skupna pokojninska družba, d.d., Triglav Skladi, družba za upravljanje, d.o.o. – za popoln, ažuriran seznam družb prosimo obiščite spletno stran Skupine Triglav, www.triglav.eu).

Pomembno:

Seznanitvene informacije o obdelavi vaših osebnih podatkov

Družba Triglav Skladi d.o.o. vaše osebne podatke, ki jih obdeluje na podlagi vaše privolitve in za namene, ki so opredeljeni zgoraj ter natančneje opisani tukaj hrani do preklica privolitve z vaše strani.

Posameznik lahko kadarkoli začasno ali trajno prekliče svojo privolitev za obdelavo osebnih podatkov za zgoraj opredeljene namene ali ugovarja obdelavi osebnih podatkov za neposredno trženje. Posameznik lahko zahteva dostop, dopolnitev, popravek, omejitev obdelave, prenos ali izbris osebnih podatkov ali vloži ugovor zoper obdelavo osebnih podatkov, ki se obdelujejo v zvezi z njim, s pisno zahtevo, poslano na naslov: Triglav Skladi, d.o.o., Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana, ali na dpo@triglavskladi.si. Preklic privolitve ne vpliva na zakonitost obdelave, ki se je na podlagi privolitve izvajala do njenega preklica.

Posameznik ima pravico vložiti pritožbo pri Informacijskem pooblaščencu Republike Slovenije, če meni, da se njegovi osebni podatki obdelujejo v nasprotju z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

Pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov v družbi Triglav Skladi d.o.o. lahko kontaktirate preko elektronskega naslova: dpo@triglavskladi.si.

Za uspešno oddajo morate sprejeti privolitev. V kolikor ne želite, lahko še vedno stopite v stik z nami prek 080 10 19.

To prevent automated spam submissions leave this field empty.

Uporabnike spletnega mesta www.triglavskladi.si seznanjamo, da bomo vse podatke in informacije, pridobljene od uporabnikov, uporabljali izključno za potrebe komuniciranja z njimi v zvezi s trženjem Triglav vzajemnih skladov in ostalih tako obstoječih kot tudi novih produktov in storitev družbe Triglav Skladi. V zvezi z varstvom osebnih podatkov zagotavljamo, da bo družba za upravljanje kot upravljavec zbirke osebnih podatkov z njimi postopala v skladu z določbami Zakona o varstvu osebnih podatkov. S tem ko uporabnik posreduje podatke družbi Triglav Skladi s potrditvijo njihovega vnosa v izbrane kontaktne obrazce, dovoljuje, da družba navedene podatke obdeluje za zgoraj opredeljene namene v svojih zbirkah podatkov. Podatke lahko družba Triglav Skladi ali z njene strani pooblaščen pogodbeni obdelovalec podatkov obdeluje do pisnega preklica privolitve, ki ga uporabnik posreduje Družbi. Pisni preklic se lahko nanaša tudi le na posamezen namen oziroma storitev (npr. pošiljanje ponudb, anketiranje, ipd.). Uporabnik lahko družbi po elektronski pošti kadar koli sporoči, katerih vrst elektronskih sporočil oziroma vsebin na svoj e-poštni naslov ne želi več prejemati. Več na https://www.triglavskladi.si/pravno-obvestilo

Strokovni prispevki

Ranljivi trg po napadu v Savdski Arabiji

Preberi več