Strokovna objava

Ameriške delnice in podobno tudi ostale po svetu v tekočem mesecu krepko pridobivajo na vrednosti, saj kakor kaže, vlagatelji verjamejo, da bodo sprejeti ukrepi pomagali svetovno gospodarstvo relativno hitro potegniti iz recesije. Glavni ameriški indeks S&P 500 je od najnižje vrednosti v zadnjih dvanajstih letih, ki jo je dosegel 9. marca, zrasel za sedemnajst odstotkov, predvsem po zaslugi finančnih delnic, ki so v omenjenem obdobju v povprečju zrasle za več kot petdeset odstotkov. Eden od glavnih razlogov je objava bank Citigroup, Bank of America in JPMorgan Chase, da so v prvih dveh mesecih letos poslovale dobičkonosno, kar so vlagatelji razumeli, da je najhujše glede finančne krize že mimo.

Dodatno je rast delnic v tem tednu podžgala nepričakovana poteza ameriške centralne banke na čelu z Ben Bernankom, ki je v sredo zvečer objavila, da bo kot eno zadnjih orožij v boju zoper recesijo na trg poslala svež denar v višini do 1.150 milijard dolarjev. Likvidnost bodo na trg plasirali v obliki odkupovanja lastnih državnih obveznic in hipotekarnih obveznic. Nova likvidnostna injekcija v finančni sistem je torej pozitivno vplivala na vrednost delnic, vendar se je po drugi strani logično v nekaj minutah po objavi vrednost dolarja nasproti glavnim svetovnim valutam ter zlatu krepko znižala. Prednosti omenjene poteze FED-a so v poceni denarju, kar naj bi se odrazilo na večji potrošnji, ter zmanjšanju obrestnih mer predvsem na hipotekarnih obveznicah, kar bo pomenilo, da bodo ameriški državljani lažje odplačevali hipotekarne kredite. Slaba stran pa je dejstvo, da je odločitev o tiskanju denarja že po svoji naravi inflatorna in lahko če ni pod kontrolo vodi tudi do hiperinflacije. Menim, da je pred ameriškimi centralnimi bankirji še zelo velik izziv, da bodo gospodarstvo iz recesije izvlekli brez prevelike škode.

Posledično z rastjo delnic raste tudi cena nafte, saj je za 159- litrski sodček treba odšteti že okrog 50 dolarjev, gledano v evro valuti pa se je zaradi padca vrednosti dolarja celo nekoliko pocenila. Krepko je ta teden zrasla cena zlata kot hranilca vrednosti, saj se trenutno trguje po ceni 935 dolarjev za unčo. Strah pred inflacijo se je torej takoj odrazil na rasti cene zlata, ki se bo po vsej verjetnosti še nadaljevala. Ali smo torej že na poti iz velike recesije bo pokazal le čas, a ostaja dejstvo, da je v teh časih, ko dejansko še ni jasne slike kje smo in kam gremo, modro biti previden in preudaren v kaj in na kakšen način investirati.

Avtor: mag. Mitja Baša, upravljavec investicijskih skladov, Triglav DZU, d.o.o.