Strokovna objava

Leta 2019 so centralne banke spet povečale likvidnost na trgih, kar je vodilo v nadpovprečne donose na delniških trgih. Ameriški FED je trikrat znižal obrestno mero, ECB je napovedala ponovno vzpostavitev kvantitativnega sproščanja. Tudi kitajska centralna banka je bankam še zrahljala stopnjo obveznih rezerv, kar je pri njih enako kot znižanje obrestnih mer. So se pa centralne banke zavezale, da bodo še naprej skrbele za likvidnost in da bodo njihove politike temeljile izključno na makroekonomskih podatkih.

Da so politike centralnih bank pravilno zastavljene, se je izkazalo v drugi polovici leta, ko se je v Evropi krepko znižala stopnja gospodarske aktivnosti in Nemčija se je komaj izognila tehnični recesiji. Večina analitikov pričakuje, da se bo letos aktivnost stabilizirala in počasi začela povečevati. Za zdaj kaže, da je bilo lansko leto podobno letu 2015, ko smo zaznali začasno umiritev gospodarske aktivnosti.

Pričakovanja o recesiji se pomikajo na konec leta 2021

Za letos pričakujemo ponovno oživitev evropskega gospodarstva, predvsem pa, da bodo podjetja na svetovni ravni zvišala stopnjo rasti dobičkov. Pričakovanja o recesiji se spet pomikajo, tokrat na konec leta 2021 in začetek leta 2022.

Dokler so pričakovanja pozitivna, bomo priča bikovskemu trendu in toliko časa ne bo recesije. In dokler bodo centralne banke vodile ekspanzivno denarno politiko, je možnost za recesijo minimalna. To lahko prekine nenaden pojav višje inflacije, za kar pa je srednjeročno zelo majhna verjetnost. Zato je pomembno, da vlagatelji polno investirajo, saj največ škode naredimo takrat, ko z denarnimi sredstvi čakamo na popravek.

Po paniki je čas za dolgotrajno rast

Grafikon prikazuje gibanje ameriškega delniškega indeksa S & P 500 od leta 1932. Zaradi lažje ponazoritve trenda so vrednosti logaritemsko pretvorjene, odkloni, ki ponazarjajo precenjenost ali podcenjenost indeksa glede na gibanje od velike depresije, pa so regresivno določeni.

Razvidno je, da so bila vrednotenja ob koncu prejšnjega stoletja prvič po letu 1937 zunaj drugega odklona in temu primerno je sledila streznitev z medvedjim trendom. Medvedji trendi so bili v času druge svetovne vojne (1942), v času naftne krize (1974) in ob zadnji finančni krizi (2009) nadpovprečno intenzivni. Posledično so se delniški trgi tako močno razvrednotili, da so se postavili temelji za tako imenovane super borzne cikle, ki trajajo 30 let in več.

Warren Buffett je leta 2009 izjavil, da so se s paniko, ki je na kapitalskih trgih vladala na začetku leta 2009, postavili temelji za 30- do 40-letni bikovski trend, ki bo prekinjen s popravki in občasnimi blažjimi medvedjimi trendi. Grafikon kaže še, da so z zgodovinskega vidika trenutna vrednotenja na dolgoročnem povprečju in temu primerna so tudi pričakovanja vlagateljev na začetku leta 2020.

Avtor: Izidor Jerman, Triglav Skladi