Obvezniški trgi in centralne banke v 2023 Q4

Tretji kvartal je bil za obvezniške trge bolj zahteven, saj je bila zaostrena monetarna retorika glavnih centralnih bank na čelu z FED-om še vedno prisotna, kar je ponovno dvignilo zahtevane donosnosti obveznic predvsem na dolgem delu krivulje. Donosnost 10-letnega nemškega bunda je konec kvartal končala blizu 3%, 10-letna ameriška državna obveznica pa blizu 5%. Ameriška centralna banka še vedno izpostavlja tveganja, da se nadaljnja inflacija ne bo dovolj hitro zniževala zaradi solidne gospodarske aktivnosti in visokih cen storitvenega sektorje. Zadnji ekonomski indikatorji, kot so gospodarska dinamika, trg dela in najemnin namreč ne kažejo dovolj prepričljive slike, da bi se t.i. jedrna inflacija (brez upoštevanja cen hrane in energentov) znižala na njihovo ciljno raven 2% v naslednjih dveh letih. 

FED tako ostaja pri »jastrebski« drži, da bi v tem letu lahko še dvignili za 0,25%, podobne drže pa je tudi BOE, ki jo še najbolj pesti dinamika plač v Združenem Kraljestvu. ECB je bila za spoznanje na zadnje zasedanju še najbolj negotova do nadaljnjih dvigov, saj se sooča z različnimi ekonomskimi dinamikami med evropskimi državami, pri čemer je ravno nemško gospodarstvo šibki člen. V tem trenutku ima ECB  še najmanj razlogov, da bi morala razmišljati še o višjih obrestnih merah. Zanimivo je, da je bila japonska centralna banka (BOJ) celo primorana posegati po dodatnih nakupih obveznic in sicer zato, da bi obranila dvigovanje krivulje donosnosti, ki so jo sprožila ugibanja o prihodnjih višjih obrestnih merah na japonskem. Pri prehodu v zadnji kvartal smo bili priča nastanku novega vojnega žarišča na bližjem vzhodu, ki zaradi potencialne vključitve še kakšne države v vojno povečuje geopolitično tveganje in posledično morebitno premijo na ceno nafte.

Zadnji kartal leta utegne biti nekoliko bolj negotov za kapitalske trge, pri čemer obveznice niso izjeme. Razlog temu je kot že omenjeno povečevanje geopolitičnega tveganja na bližjem vzhodu, ki se ob  povišani ceni nafte in visokih obrestnih merah hkrati lahko reflektira v poslabšanem sentimentu na trgih. Evropske državne in podjetniške obveznice so ob koncu tretjega kvartala prišle že na povprečno donosnost okoli 4% in so postale investicijsko še bolj zanimive, čeprav obrestna tveganja zaradi morebitnega porasta cene nafte ostajajo. Zaradi okrevanja dolgega dela krivulje donosnosti in približanja donosnosti dolgoročnih obveznic kratkoročnim so postale privlačne tudi državne dolgoročne obveznice, še posebej v okolju nizke gospodarske rasti in zniževanja inflacije ter donosnosti, ki se lahko že kosa z dividendno donosnostjo delnic. Naša pričakovanja za drugo polovico tega leta so bila, da bodo centralne banke nekoliko omehčale svojo zaostreno monetarno držo z zmernejšo retoriko zaradi znižane inflacije. To bi sicer lahko pripisali ECB, vendar ameriškemu FED-u žal še ne. Za naslednji kvartal tako povečujemo delež državnih obveznic na nevtralni nivo, istočasno pa povečujemo njihovo trajanje na bolj obteženo. Ker kreditnih pribitkov kratkoročno ne vidimo nižje zaradi nekoliko večje negotovosti na trgih, znižujemo delež podjetniških obveznic na nevtralno utež, ohranjamo pa njihovo dolgo trajanje.