Pon 27 Dec 2010

Pogled v leto 2011

Letošnje leto se počasi izteka. Zato poglejmo na kratko pretekle rezultate na kapitalskih trgih in obete oz. pričakovanja za prihodnje leto. Delniški trgi so v povprečju dosegli lepe rasti. Svetovni delniški indeks SP Global, ki vključuje 1200 največjih svetovnih podjetij, je do včerajšnjega dne zabeležil 22,2-odstotno rast, merjeno v evrih. Ameriški indeks SP500 je zrasel kar za dobrih 26 odstotkov, japonski Nikkei za 21, evropski SP 350 za 12 ter rastoči trgi skoraj za 25 odstotkov. Slovenija se je vrtela v drugo smer; izgubil je skoraj 14 odstotkov. Kaj pa dolžniški trgi? Največ so pridobile obveznice s špekulativnimi bonitetnimi ocenami; tako v Evropi kot v ZDA. V povprečju je indeks tveganih evropskih obveznic zrasel kar za 12 odstotkov; medtem ko so podjetniške obveznice s kvalitetnejšimi kreditnimi ocenami pa so v povprečju zrasle za 4,2 odstotka. Državne obveznice evro območja so bile precej na udaru zaradi javno finančnih težav t.i. držav PIIGS (Portugalska, Irska, Italija, Grčija, Španija). Indeks je v povprečju pridobil 1,2 odstotka; razlike med donosnostmi po posameznih držav pa so bile enormne. Tako so, denimo, najvarnejše nemške obveznice v povprečju pridobile 6,2 odstotka, grške in irske pa izgubile 19 oz. 14 odstotkov.

Kakšna pa so naša pričakovanja za 2011? Mnenje večine je, da bodo delniški trgi tudi v prihodnjem letu dosegli solidne rasti; največjo perspektivo rasti imajo razvijajoči se trgi. Kaj pa dolžniški trgi?. Za 2011 investitorji in makroekonomisti večinoma ne pričakujejo dvigov ključnih obrestnih mer s strani največjih monetarnih institucij (Evropska centralna banka, ameriške Zvezne rezerve, angleška centralna banka, japonska centralna banka). Osebno pa menim, da bomo v primeru nadaljevanja solidne gospodarske rasti, lahko priča prvim dvigom predvsem s strani ECB in BoE še pred koncem leta 2011, kar bodo seveda trgi vkalkulirali v cene državnih obveznic nekaj mesecev prej. Razmiki (kreditni pribitki) na obveznicah držav PIIGS bodo v prvi polovici leta 2011 ostali zelo volatilni. V tem primeru bodo investitorji v državne dolžniške papirje še vedno iskali zatočišče v najvarnejših obveznicah. Najkasneje v drugi polovici leta pa pričakujemo, da se bodo zahtevane stopnje donosnosti povišale, kar bo seveda privedlo do padca cen obveznic.

Razmiki na podjetniških obveznicah so že na relativno nizkih nivojih, z izjemo izdajateljev iz držav PIIGS, ki bodo zaradi državnega tveganja še naprej precej tvegane in izredno volatilne.. Nekoliko prostora za oženje oz.zmanjšanje kreditnih razmikov je pri obveznicah z višjo beto iz cikličnih sektorjev (predvsem iz sektorja industrije, materialov in energetike). Razlogi so predvsem sledeči: izboljšani fundamentalni pokazatelji, relativno solidne donosnosti ter omejene potrebe po kratkoročni likvidnosi. Relativno solidno ocenjujemo tudi telekomunikacijski sektor. Posebno pazljivost pa bo v letu 2011 zopet potrebno nameniti bančnemu sektorju, predvsem zaradi izpostavljenosti državam PIIGS in zaradi poostrene regulacije in kapitalskih zahtev. Precejšnjim nacionalnim regulativam je podvržen tudi sektor oskrbe kot tipičen defenziven sektor. Zaradi tega ocenjujemo, da omenjeni sektor ne bo atraktiven v prihodnjem letu. Tudi glede ostalih sektorjev z nizkimi betami (prehrana, tobak, zdravstvo) smo v prihodnjem letu skromni z napovedmi glede potencialnih rasti

Glede na sektorje, ki jih preferiramo, je moč sklepati, da se upoštevajoč gospodarski cikel počasi pomikamo proti zreli in pozni fazi konjunkture. Investitorji se bodo v iskanju višje donosnosti pomikali po krivulji donosnosti in kreditni krivulji vse nižje (obveznice daljših ročnosti, izdajatelji oz. obveznice z nižjimi bonitetnimi ocenami, ki bodo zato imele večji potencial rasti).

Za obveznice razvijajočih se trgov pričakovanja so tudi za 2011 obetavna. Morebitno nevarnost tem prognozam predstavljajo: dolžniška kriza v EU, ki bi se lahko odrazila tudi na padcu kapitalskih trgov razvijajočih se držav; hitra rast surovin, nenadni visoki inflacijski pritiski ter v manjši meri nevarnost dvojnega dna v ZDA ali prezgodnji dvigi ključnih obrestnih mer s strani ključnih centralnih bank.

Kaj pa obveznice s špekulativno bonitetno oceno? Tudi zanje pričakujemo nadaljnjo solidno rast v prihodnjem letu, vendar bodo rasti precej nižje kot v letu 2010. Fundamentalni podatki se namreč izboljšujejo, število stečajev podjetij se znižuje, podobna pričakovanja so tudi za prihodnje leto; povpraševanje s strani investitorjev za ta investicijski razred se povečuje. To so indikatorji, ki obetajo lepo rast temu segmentu obveznic tudi v letu 2011. Potencialno nevarnost pa predstavljajo: nadaljnje težave v perifernih evropskih državah in posledično nenaklonjenost investitorjem k prevzemanju večjega tveganja ter manjša likvidnost tega trga.

Avtorica: Simona Kovačič, upravljavka investicijskih skladov, Triglav DZU d.o.o.

Zapri

Želim izvedeti več

V primeru, da ste mlajši od 15 let, za oddajo povpraševanja potrebujete privolitev staršev ali skrbnika.

Privolim, da lahko družba Triglav Skladi d.o.o. moje osebne podatke (ime in priimek, naslov, telefon, e-pošta) in druge podatke, zbrane preko spletnega brskalnika, zbira in uporablja za neposredno trženje, profiliranje, spremljanje obnašanja ciljnega kupca in občasno prejemanje prilagojenih sporočil po e-pošti oziroma telefonu (tudi SMS). Privolitev lahko kadarkoli prekličem. Moje podatke lahko obdelujejo samo pooblaščeni zaposleni in pogodbeni obdelovalci družbe. S potrditvijo sem seznanjen, da so podrobnejše informacije o varstvu osebnih podatkov, vključno s pravicami posameznika, dostopne v rubriki Politika zasebnosti.

Obveščanje izvaja družba Triglav Skladi d.o.o. Z vašo privolitvijo vam bomo lahko pripravili ponudbe, ki bodo prilagojene prav vašim potrebam, zahtevam in interesom oz. vašemu profilu. Na podlagi prepoznanih interesov, navad, potreb, zahtev in želja se bomo lahko posebej posvetili temu, da vam v največji možni meri ponudimo zgolj tisto, kar resnično potrebujete. Redno vas bomo lahko obveščali o vam prilagojenih ponudbah, storitvah in novostih družb Skupine Triglav, s sedežem v Republiki Sloveniji, ki se ukvarjajo z zavarovalniško dejavnostjo in/ali finančnimi storitvami (sem sodijo Zavarovalnica Triglav, d.d., Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, d.d., Skupna pokojninska družba, d.d., Triglav Skladi, družba za upravljanje, d.o.o. – za popoln, ažuriran seznam družb prosimo obiščite spletno stran Skupine Triglav, www.triglav.eu).

Pomembno:

Seznanitvene informacije o obdelavi vaših osebnih podatkov

Družba Triglav Skladi d.o.o. vaše osebne podatke, ki jih obdeluje na podlagi vaše privolitve in za namene, ki so opredeljeni zgoraj ter natančneje opisani tukaj hrani do preklica privolitve z vaše strani.

Posameznik lahko kadarkoli začasno ali trajno prekliče svojo privolitev za obdelavo osebnih podatkov za zgoraj opredeljene namene ali ugovarja obdelavi osebnih podatkov za neposredno trženje. Posameznik lahko zahteva dostop, dopolnitev, popravek, omejitev obdelave, prenos ali izbris osebnih podatkov ali vloži ugovor zoper obdelavo osebnih podatkov, ki se obdelujejo v zvezi z njim, s pisno zahtevo, poslano na naslov: Triglav Skladi, d.o.o., Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana, ali na dpo@triglavskladi.si. Preklic privolitve ne vpliva na zakonitost obdelave, ki se je na podlagi privolitve izvajala do njenega preklica.

Posameznik ima pravico vložiti pritožbo pri Informacijskem pooblaščencu Republike Slovenije, če meni, da se njegovi osebni podatki obdelujejo v nasprotju z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

Pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov v družbi Triglav Skladi d.o.o. lahko kontaktirate preko elektronskega naslova: dpo@triglavskladi.si.

Za uspešno oddajo morate sprejeti privolitev. V kolikor ne želite, lahko še vedno stopite v stik z nami prek 080 10 19.

To prevent automated spam submissions leave this field empty.

Uporabnike spletnega mesta www.triglavskladi.si seznanjamo, da bomo vse podatke in informacije, pridobljene od uporabnikov, uporabljali izključno za potrebe komuniciranja z njimi v zvezi s trženjem Triglav vzajemnih skladov in ostalih tako obstoječih kot tudi novih produktov in storitev družbe Triglav Skladi. V zvezi z varstvom osebnih podatkov zagotavljamo, da bo družba za upravljanje kot upravljavec zbirke osebnih podatkov z njimi postopala v skladu z določbami Zakona o varstvu osebnih podatkov. S tem ko uporabnik posreduje podatke družbi Triglav Skladi s potrditvijo njihovega vnosa v izbrane kontaktne obrazce, dovoljuje, da družba navedene podatke obdeluje za zgoraj opredeljene namene v svojih zbirkah podatkov. Podatke lahko družba Triglav Skladi ali z njene strani pooblaščen pogodbeni obdelovalec podatkov obdeluje do pisnega preklica privolitve, ki ga uporabnik posreduje Družbi. Pisni preklic se lahko nanaša tudi le na posamezen namen oziroma storitev (npr. pošiljanje ponudb, anketiranje, ipd.). Uporabnik lahko družbi po elektronski pošti kadar koli sporoči, katerih vrst elektronskih sporočil oziroma vsebin na svoj e-poštni naslov ne želi več prejemati. Več na https://www.triglavskladi.si/pravno-obvestilo

Strokovni prispevki

Energetika pod pritiskom, tehnologija v razcvetu

Preberi več