Čet 28 Sep 2017
Kriptovalute

Bitcoin: In kaj o njem pravijo strokovnjaki?

Cena bitcoina je znova močno narasla in spominja na klasičen borzni balonček. Je mogoče v primeru kriptovalut kaj drugače? So kriptovalute in predvsem bitcoin v balončku in kako se bo to po vašem mnenju zgodba razpletla/končala? Kako bi se vi lotili vrednotenje bitcoina s ciljem, da bi ugotovili, ali je precenjen ali ne?

Običajno se morebitni naložbeni balon uspešno ugotavlja le za nazaj, ko lahko z gotovostjo trdimo, da je bila tržna vrednost naložbe neracionalno visoka in se je zato tudi sesedla. Nič drugače ne bo tudi pri kriptovalutah. Razlika je morda v tem, da ni širšega konsenza glede notranje vrednosti posamezne kriptovalute (ali pa vsaj njenega intervala). Zaradi tega težje ocenjujemo (ne)racionalnost odmika tržne cene od notranje (poštene) vrednosti, s čimer lahko neracionalno ravnanje traja dalj časa. Številni analitiki po svetu poskušajo vrednotiti kriptovalute. Pri Goldman Sachsu so se bitcoina lotili s tehnično analizo. Sredi letošnjega avgusta so napovedali rast cene do ravni 4.827 $, nato pa bi lahko sledil več kot 50-odstotni padec. Precej odmeven je bil prispevek Thomasa Leeja iz Fundstrata. O bitcoinu je razmišljal kot o nadomestilu za zlato, dominantnost bitcoina pa utemeljeval z njegovo omejeno ponudbo. Glede na rast osnovnega denarnega agregata, delež alternativnih naložb v njem in oceno deleža bitcoina med alternativami je prišel do intervala 12.000 do 55.000 $, v katerem bi se lahko znašla cena bitcoina do leta 2022. Visok potencial rasti po njegovem mnenju predstavlja tudi interes centralnih bank, ki bi se znal okrepiti, ko (če) bi tržna vrednost kriptovalut presegla 500 milijard $. Glavni ekonomist banke Citigroup je na drugi strani prepričan, da bitcoin nima vrednosti, fundamentalna cena dobrine brez notranje vrednosti pa je enaka nič. Tržna cena je po njegovem pozitivna le zato, ker ljudje verjamejo, da je pozitivna.

Klasično vrednotenje s pomočjo denarnih koristi, ki jih prinaša naložba, je torej pri bitcoinu onemogočeno. Upoštevanje tehnične analize je glede na relativno neučinkovit trg kriptovalut (v smislu informiranosti udeležencev) morda smiselno, vlečenje vzporednic z drugimi alternativnimi naložbami pa je stvar mnogih predpostavk, ki so po mojem mnenju za zdaj še močno negotove.

Vrednotenje kriptovalut je precej težje kot vrednotenje delnic, obveznic ali drugih klasičnih naložbenih razredov. Ali lahko sploh na kriptovalute gledamo kot nov naložbeni razred? 

Že pri konvencionalnih valutah si stroka ni povsem enotna, ali jih uvrščati med naložbene razrede ali ne. Sharpe je s skupino kolegov določil pet kriterijev za uvrščanje naložb med naložbene razrede: homogenost naložb znotraj naložbenega razreda, celovitost naložbenega razreda, nizka korelacija z drugimi naložbenimi razredi, premija za tveganje in likvidnost. Premija za tveganje (tj. poplačilo za sprejemanje tveganja) je pri valutah največji kamen spotike. Težko si je namreč zamisliti, da bi bili vlagatelji na dolgi rok bolj naklonjeni valuti ene države in hkrati ves čas manj naklonjeni valuti druge države. Običajno namreč makroekonomske ravnotežne silnice privedejo do cikličnega nihanja valutnih parov, kar »zniža« pričakovano donosnost valut na dolgi rok na 0 odstotkov. Zgodovina kaže, da niso neobičajna daljša obdobja apreciacije posamezne valute, zato so nekateri mnenja, da imajo valute časovno spremenljive premije za tveganje (angl. "time-varying risk premium«). Omenjene lastnosti onemogočajo doseganje pozitivne donosnosti s pasivnim vlaganjem, kar velja za ključne naložbene razrede. Pozitivno donosnost lahko pričakujemo le z aktivnim upravljanjem valut. Medtem ko za običajne valute lahko trdimo, da so ustrezno likvidne, to velja le za največje kriptovalute. Nekateri se tudi sprašujejo, ali so kriptovalute glede na visoko nihajnost cen sploh hranilec vrednosti, kar je ključna značilnost valut. Kriptovalute so očitno porajajoča naložba, katere definicija je šele v nastanku. Pozitivna donosnost na dolgi rok v tem trenutku ni samoumevna, zato zna (p)ostati le naložba aktivnih upravljavcev.

Kaj svetujete našim bralcem - na kak način naj razmišljajo o kriptovalutah? Kot dodatek k portfelju, kot nekaj preveč tveganega, kot balonček, ki se ga je treba izogibati, ali kaj drugega? 

Naslonil se bom na opozorilo, ki ga je decembra 2013 izdal evropski bančni organ (EBA). Za virtualne valute (kot pojmujejo kriptovalute) ne obstajajo nobeni regulativni zaščitni ukrepi, ki bi vam vrnili izgube, če platforma, kjer menjate oziroma hranite svoje virtualne valute, propade. Večkrat se je namreč že zgodilo, da so platforme tako ali drugače prenehale poslovati. Posebna pozornost je potrebna tudi pri ravnanju z digitalno denarnico, kjer se hranijo virtualne valute, in do katere dostopate s pomočjo gesel in ključev. Omenjene denarnice niso varne pred hekerji, izguba gesla pa tudi lahko pomeni izgubo virtualnih valut. Manj varnosti in pravic imajo uporabniki virtualnih valut tudi pri plačevanju blaga in storitev. Ne nazadnje pa se morajo bralci zavedati visoke nihajnosti virtualnih valut. EBA opozarja tudi na možnost, da se organi kazenskega pregona lahko odločijo, da menjalno platformo zaradi transakcij, povezanih s kriminalnimi dejavnostmi, vključno s pranjem denarja, zaprejo in preprečijo dostop do finančnih sredstev. Je torej kriptovaluta lahko del portfelja malega vlagatelja? Verjetno je prezgodaj zaključevati, da so kriptovalute povsem brez koristi, a trenutno je rast kriptovalut utemeljena bolj kot ne na želji ljudi po posedovanju. V tem smislu so kriptovalute primerne kot dopolnilo osnovnemu portfelju le za tveganju nadpovprečno naklonjene vlagatelje.

Ogromno startup-ov išče zagonski kapital kar na kriptovalutah z izdajo t.i. token-ov. Veliko projektov ima zelo visoke cilje, precej visoke so pa tudi številke, ki so jih uspeli zbrati od podpornikov. So sploh ti token-i smiselna naložba oz. ali sploh lahko rečemo, da so naložba? Kaj svetujete našim bralcem glede nakupa token-ov, na kaj morajo biti pazljivi?

Tudi na tem področju se srečujemo s pomanjkanjem regulacije. Možnost financiranja start-upov je tokrat ponujena malim vlagateljem in mimo kakršnihkoli posrednikov. V iskanju višjih pričakovanih donosnosti vlagatelji praktično s kavča vlagajo v projekte, brez ustrezne regulacije pa zna biti nepoučenost o tveganjih teh projektov na koncu usodna. Za običajne start-upe velja, da jih devet od desetih propade, v primeru teh, ki zagonski kapital iščejo na kriptovalutah, pa zna biti zaradi možnosti prevare odstotek neuspešnih še nekoliko višji. V ZDA je regulator kapitalskega trga izdal poročilo o kriptovaluh, v katerem pojasnjuje, da vsak izdani token ni nujno tudi vrednostni papir, a to še ne pomeni, da je slaba naložba. Za odpravo informacijske asimetrije pri izdanih tokenih so se že pojavili ponudniki, ki na spletnih straneh objavljajo ocene o posameznih projektih (npr. ICO Transparency Monitor). Vlagateljem, ki razmišljajo o pristopu k takšnim projektom, svetujem skrbno informiranje o projektu, pri čemer naj imajo pri iskanju kredibilnih virov v mislih dejstvo, da gre pri tokenih za področje nove tehnologije.

Avtor: mag. Gorazd Belavič, CFA, direktor sektorja za analize, Triglav Skladi

Revija Alfa, št. 10, str. 31, rubrika: Kriptovalute

Zapri

Želim izvedeti več

To prevent automated spam submissions leave this field empty.

Uporabnike spletnega mesta www.triglavskladi.si seznanjamo, da bomo vse podatke in informacije, pridobljene od uporabnikov, uporabljali izključno za potrebe komuniciranja z njimi v zvezi s trženjem Triglav vzajemnih skladov in ostalih tako obstoječih kot tudi novih produktov in storitev družbe Triglav Skladi. V zvezi z varstvom osebnih podatkov zagotavljamo, da bo družba za upravljanje kot upravljavec zbirke osebnih podatkov z njimi postopala v skladu z določbami Zakona o varstvu osebnih podatkov. S tem ko uporabnik posreduje podatke družbi Triglav Skladi s potrditvijo njihovega vnosa v izbrane kontaktne obrazce, dovoljuje, da družba navedene podatke obdeluje za zgoraj opredeljene namene v svojih zbirkah podatkov. Podatke lahko družba Triglav Skladi ali z njene strani pooblaščen pogodbeni obdelovalec podatkov obdeluje do pisnega preklica privolitve, ki ga uporabnik posreduje Družbi. Pisni preklic se lahko nanaša tudi le na posamezen namen oziroma storitev (npr. pošiljanje ponudb, anketiranje, ipd.). Uporabnik lahko družbi po elektronski pošti kadar koli sporoči, katerih vrst elektronskih sporočil oziroma vsebin na svoj e-poštni naslov ne želi več prejemati. Več na http://www.triglavskladi.si/pravno-obvestilo

Strokovni prispevki

Še eno uspešno leto se izteka

Preberi več