Usodo borznih trgov kroji rast, ne recesija

Ameriška podjetja pri tem ostajajo v ospredju zaradi svoje agilnosti in inovativnosti. V Evropi se kljub nekaterim pozitivnim znakom, kot je hitrejše zniževanje inflacije, še vedno soočamo z gospodarsko stagnacijo, ki je posledica strukturnih težav in manjše zastopanosti tehnoloških podjetij v gospodarstvu ter borznih indeksih. Japonska po letih stagnacije kaže znake preobrazbe, ki prinaša nove priložnosti za investitorje.

Na delniških trgih je vidna neprekinjena rast že pet mesecev zapored, kar je poleg razvoja na področju umetne inteligence in sorazmerno dobre gospodarske slike v ZDA tudi posledica pričakovanja, da se bodo obrestne mere kmalu začele nižati. Odmik od pričakovanega nižanja obrestnih mer po obdobju izrazite rasti borznih trgov lahko povzroči nastanek kratkoročne volatilnosti na borznih trgih. Kljub temu nekateri makroekonomski indikatorji že nakazujejo pozitiven obrat gospodarske situacije v drugi polovici letošnjega leta. ZDA se bodo po vsej verjetnosti ne samo izognile recesiji, ampak bodo rasle s solidno stopnjo 2,1 odstotka (po oceni Mednarodnega denarnega sklada), kar je največ med razvitimi gospodarstvi. Evropa je trenutno v precej slabšem položaju, z ocenjeno rastjo 0,9 odstotka, vendar se že kažejo znaki izboljšav v drugi polovici leta.

Dejavniki, ki bodo soustvarjali sliko na finančnih trgih, so geopolitična tveganja, kot so konflikti na Bližnjem vzhodu in v vzhodni Evropi ter napetosti med ZDA in Kitajsko. Možnost nastanka novih geopolitičnih trenj je konstantno prisotna, vendar iz zgodovine vemo, da so reakcije trgov na te dogodke vse manjše. V drugem kvartalu tako ne pričakujemo dogodkov, ki bi bistveno omajali zaupanje vlagateljev v kapitalske trge. Dolgoročno pozitivne učinke prinaša upoštevanje trajnostnih vidikov pri naložbenih odločitvah. Investitorji dolgoročno vzdržnost poslovanja podjetij in njihovo konkurenčno prednost povezujejo s pozitivnimi družbenimi in okoljskimi vplivi. ZDA, Evropa in Kitajska so priča naraščajočemu vplivu faktorjev trajnosti, kar kaže na dolgoročno preoblikovanje naložbenih strategij v smeri trajnosti in odgovornosti.

Naložbenih priložnosti kljub donosnemu začetku leta ne bo zmanjkalo. Obvezniški indeksi nosijo donosnost do dospetja med 3 in 3,5 odstotka, ob nižanju obrestnih mer pa lahko pričakujemo rast tečajev obveznic. Delniški trgi na račun povečevanja profitabilnosti podjetij in postopno nižjih zahtevanih stopenj donosa (zaradi nižanja obrestnih mer) dobivajo dobro osnovo, da kljub nedavni rasti verjetno ne bodo deležni močnejše korekcije – ali pa bo ta kratkoročnejše narave. Za najbolj previdne se še vedno najdejo instrumenti denarnega trga in denarni skladi, ki ponujajo tekočo donosnost več kot 3 odstotke. Najde se torej nekaj za vsak tip vlagatelja.